Poslavljanje lahko vzdržim zato

Vsako slovo nosi upanje na ponovno snidenje

Poslavljanje
lahko vzdržim zato,
ker se zavedam,
kako sladko bo
ponovno snidenje.

Poslavljanje ni nikoli povsem preprosto, še posebej takrat, ko se moramo za nekaj časa ločiti od človeka, ki nam veliko pomeni. Včasih ostane za slovesom tišina, v kateri še močneje začutimo, kako dragocena je njegova bližina. Toda vsako slovo ne pomeni konca. Lahko je le kratek premor med dvema lepima trenutkoma, ki ju povezujejo ljubezen, spomini in pričakovanje.

Ko nekoga pogrešamo, se pogosto spomnimo drobnih stvari, ki so se nam prej zdele samoumevne. Nasmeha ob srečanju, znanega glasu, pogovora brez posebnega razloga ali preprostega občutka, da je nekdo ob nas. Prav razdalja nam včasih pokaže, koliko nam določena oseba pomeni. In čeprav čakanje ni vedno lahko, lahko misel na ponovno snidenje prinese toplino tudi v najbolj osamljene trenutke.

Najlepše pri ponovnem srečanju je občutek, ko razdalja nenadoma izgubi svojo moč. Pogled, objem in veselje, da smo spet skupaj, povedo več kot tisoč besed. Zato naj nas ob začasnem slovesu spremlja upanje, ne samo žalost. Kadar vemo, da nas čaka novo srečanje, postane tudi čakanje nekoliko lažje. Ljubezen namreč ni odvisna le od bližine, temveč tudi od vezi, ki ostanejo žive, ko smo narazen.