Tebi ...

Tebi ...

Ko „jaz“ pomislim nate, bi samo pisala ...
Ker se z napisanim tako živo spominjam naju. ...

Najinega prvega srečanja.
Najinih čustev, najinih pogledov.
Najinega plesa in vožnje, vožnje s kolesom ...

Z vsakim pisanjem se stopim
kot sladoled na soncu ali jaz v tvojem pogledu.
Človek bi vsaj enkrat v življenju moral srečati osebo,
ki ji podari krila.
Krila za življenje.
Zrak za dihanje in svoj obstoj za pogum.
Zdaj vem, da sploh ni več pomembno,
kje si, ker od tistega dne si vedno v mojem srcu.
Tukaj je tvoj dom. Če boš kdaj prišel.

💝 💝 💝