Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so,
za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;
midva preko ceste sva slušala… »Čuješ živ –žav?
To je »živijo« - zdaj starešina je mladi napil.«
In ko razleteli se svatje iz mej so z vriščem,
povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.
Oton Župančič

VESELO GREGORJEVO VAM ŽELIM!