Sedel sem pod omelo
(bledozelena, pravljična omela),
poslednja sveča je slabotno gorela,
utrujeni plesalci so že davno odšli,
samo še ena sveča je brlela,
vsepovsod so prežale sence:
nekdo je pristopil in me poljubil.

Utrujen sem bil,
zademal sem pod omelo
(bledozelena, pravljična omela).
Nobenih korakov nisem slišal,
nobenega glasu;
samo tedaj,
ko sem tam sedel, zaspan in osamljen,
so se me v tihem mraku
dotaknile ustnice in me poljubile.

Walter de la  Mare

🎄 💫 🌲 🎄 💫 🌲 🎄